Digitalizacija kljub mnogim strahovom, prinaša tudi priložnosti, predvsem pa je tukaj in zdaj in svet se z njo korenito spreminja. V nadaljevanju na podlagi lastnih opažanj in izkušenj izpostavljamo nekaj glavnih stvari, ki jih je digitalni svet sprožil in zahtevajo razvoj novih kompetenc.
Prva je zagotovo veliko večja transparentnost; podatki se brezhibno beležijo, podatki se povezujejo med seboj, kar pomeni, da lahko vse, kar nas zanima izvemo s klikom na gumb. Visoka stopnja transparentnosti pa zahteva visoko stopnjo poštenosti in osebne integritete(1), ki predstavlja eno izmed novih „digitalnih“ kompetenc.
V digitalnem svetu se zlahka izgubimo v kopici podatkov in izzivov, ki ti jih le ta ponuja. Tako vse bolj postaja pomemben fokus (2) in postavljanje jasnih in realnih pričakovanj(3) do sebe in do drugih (npr. v vlogi vodje).
Proces digitalizacije je generiral tudi novo vrsto ambicioznosti: ustvarjanje pozitivnih rešitev za vse družbene sloje in pomoč drugim. Veliko organizacij ugotavlja, da gredo pozitivni pristopi z roko v roki z visokimi dobički, je v svoji knjigi Srečni dobički razkril Herman Toch (2009.) Mnoga trgovska podjetja tako že razvijajo aplikacije, ki pomagajo kupcu nakupovati ceneje. V Sloveniji je lep primer tudi akcija Štartaj Slovenija, kjer trgovski velikan Špar ponuja izdelke slovenskih mladih toda še neuveljavljenih podjetnikov. To vrsto kompetence smo poimenovali pozitivna ambicioznost(4).
Nova tehnologija omogoča ljudem bolje spoznati sebe in ponuja odgovore na najpogostejše vprašanje posameznika: Kdo sem jaz? Na podatkih temelječa tehnologija namreč omogoča podroben vpogled v lastni življenjski slog. Sodobne bančne aplikacije omogočajo podrobno analiziranje osebne porabe, na voljo so aplikacije, ki nas informirajo o našem zdravstvenem stanju in tveganjih povezanih z njimi, naše vozniške navade lahko preverjamo že sami z sodobnimi navigacijskimi napravami… Tako se ne moremo več sprenevedati ne do sebe, ne do drugih.Na podatkih temelječa nova digitalna ekonomija tako zahteva še eno vrsto kompetence, tako imenovano čustveno iskrenost(5) v odnosu do sebe kot tudi do drugih.
Tudi kreativnost(6) je kompetenca, ki je lastna le ljudem in v digitalnem svetu jo bomo še bolj potrebovali. Vzemimo na primer logotype podjetja Google, ki se premeni vsak dan, če v njihov iskalnik vtipkate „do a barrel roll“ – postavi vse na glavo, se bo zaslon zavrtel za 360 stopinj. Če v Google maps vpišete iskanje poti med gradom Windsor in Buckinghamsko palačo, vam bodo med možnostmi prevoza ponudili celo kraljevsko kočijo… Ne glede na vso količino podatkov, ki so na voljo Googlu, so si vse te kreativne in zabavne domislice izmislili ljudje.
Tehnologija ne zna spreminjati vzorcev razmišljanja in ne pozna duhovitosti. Kljub temu, da si s pametnimi telefoni velikokrat krajšamo čas, pa naj bodo še tako pametni, nimajo smisla za humor in vam ne znajo povedati niti ene šale, ki bi vas spravila v smeh. Duhovitost namreč zahteva miselno prožnost(7), ki jo stranke pričakujejo od nas v vseh rešitvah, ki jim jih ponujamo.
Digitalna tehnologija je povzročila hitro delitev informacij in s tem tudi hitrejši razvoj izdelkov in storitev, hkrati pa zahtevo po tem, da kupec sooblikuje izdelek in storitev. Potreba po inovativnih izdelkih pa je vse večja. V četrti industrijski revoluciji organizacije tako nimajo več časa dokončno testirati izdelek, preden ga ponudijo kupcu (razen na področju zdravil, kjer je zelo močna regulacija) in izboljšave v izdelke in storitve vnašajo sproti na temelju predlogov kupcev. Tako imenovano agilno poslovanje je v digitalni postala zakonitost št. 1. In kupci so to tveganje tudi pripravljeni sprejeti, kar nakazujejo vse pogostejši primeri delitvene ekonomije. To kompetenco smo poimenovali agilno delovanje(8).
Tehnologija omogoča delo od kjerkoli in kadarkoli, in večina ljudi poroča, da dela več, da so z novimi tehnologijami povsod dosegljivi in da se to od njih tudi pričakuje. Klasični delovni čas torej izginja. Prav tako je vse več dela od doma oz. na daljavo. V takem okolju pa za uspešno delovanje potrebujemo močno samo-organiziranost(9), torej kompetenco, da si znamo sami učinkovito organizirati delo.
Tehnologija tudi nikoli ne počiva in tako nas vsak dan znova vabi v skušnjavo, da nezdravo porabljamo svoje zaloge energije in jo pozabimo obnavljati. Pravilno razmerje med delom in aktivnim ter pasivnim počitkom je temelj učinkovitega dela kot tudi zdravega osebnega razvoja. Za zdravo rast in učinkovitost potrebujemo namreč zdravo telo, zdrava čustva, zdrav um ter zdravega duha. Gospodarjenje z osebno energijo(10) je kompetenca, ki nas uči, kako vzpostaviti pravo razmerje med telesno, umsko, čustveno in duhovno energijo.
Vse te kompetence razvijamo in treniramo v Akademiji F. I. T. vodenja