(Piše: Simona Painkret)
Da, prav ste prebrali. In da izjavi dodamo še več ognja, naj povemo, da se je stavek izrodil iz ust zaposlenih v javni upravi. Ta, na prvi pogled skorajda misija “nemogoče je mogoče”, je delo ene izmed petih delovnih skupin za implementacijo rešitev v prakso v sklopu unikatne slovenske pobude, ki je navdušila tudi tujino.
Že veste o čem govorimo? Program Partnerstvo za spremembe (v nadaljevanju PZS) skozi inovativno sodelovanje zaposlenih v slovenskem javnem in zasebnem sektorju premika meje, ruši stereotipe in ustvarja pozitivne zgodbe. Sofos je, kot eden izmed predstavnikov zasebnega sektorja, s ponosom sodeloval pri projektu, saj le ta navdušuje z izraženo produktivno energijo. In kakšna je zgodba naše skupine, osredotočene na spremembo motiviranosti zaposlenih v javni upravi?
TUKAJ SEM, HOČEM!
Slogan, ki je povsem nasproten stereotipni predstavi javnega uslužbenca, pa vendar odlično opiše javne uslužbence vključene v raziskavo izvedeno v sklopu projekta. Odločili smo se namreč, da izmerimo energijo in motivacijo timov, ter s tem tudi empirično preverimo učinkovitost naše rešitve.
Glavni ukrep za povečanje motivacije je bil spodbuditi javne uslužbence k vadbi na delovnem mestu. V ta namen smo v skupini posneli 5 filmov z vodeno vadbo (vaditelji na posnetkih so bili zaposleni iz sodelujočih ministrstev), katere je več kot 1000 javnih uslužbencev dnevno gledalo in ob tem izvajalo vadbo na delovnem mestu v obdobju 6 tednov. Filmi z vadbo so se samodejno prikazovali na računalnikih javnih uslužbencev ob izbrani uri.
Kaj smo merili in izmerili?
Meritve smo izvedli dvakrat in sicer je bila prva meritev izvedena pred začetkom vadbe (merili smo energijsko vitalnost z vprašalnikom Eva16 ter pomen pohval pri delu), druga pa po preteku 3 mesecev (ponovno energijska vitalnost z vprašalnikom Eva16, tokrat z dodanimi vprašanji o delovni motivaciji ter zadovoljstvu s posnetki vadb). Rezultate prve in druge meritve smo nato primerjali med seboj kakor tudi s slovensko povprečno vrednostjo iz leta 2016 izmerjeno v nacionalnem merjenju Organizacijske energije. Rezultati so upravičili optimizem sodelujočih, saj so pokazali, da je vadba pozitivno vplivala na dvig produktivne energije, pri drugem merjenju je bil rezultat celo močno nad slovenskim povprečjem. Ravno tako je vadba pozitivno vplivala na polnjenje baterij, saj smo v drugo namerili tudi več potrebne energije za regeneracijo obenem pa je bilo nekaj manj jamranja in malodušja, energijo razjedanja pa smo uspešno zajezili.
Udeleženci so prav tako poročali, da jih več kot polovica pogosto prejme pohvalo za dobro opravljeno delo, le to pa najraje slišijo “na štiri oči”.
Z vadbo so bili udeleženi javni uslužbenci zadovoljni, povprečna ocena na 7 stopenjski lestvici je bila 5,4. Ob tem so podali kar 66 konstruktivnih predlogov, kar jasno nakazuje na veliko željo po napredku in daje smernice za nadaljnji razvoj aktivnosti s ciljem ustvarjanja ustreznih pogojev za sproščanje in vzdrževanje prave energije.
In kakšna je slika motiviranosti?
Naši udeleženci so z velikim zadovoljstvom poročali, da so zopet našli smisel v svojem delu, kar je eden izmed bistvenih dejavnikov notranje delovne motivacije. Pri Vega Factorju so oblikovali koncept imenovan ToMo, ki sta ga ustanovitelja družbe opisala tudi v New York Times Best Seller knjigi z naslovom Primed To Perform. Avtorja med drugim opredeljujeta šest osnovnih motivov posameznika za delo, ki jih obenem delita na neposredne in posredne motive. Neposredni motivi so igra (užitek pri delu – igra je namreč naš primarni učni instinkt), namen (krepitev in osmišljanje naše identitete) in talent (razvoj in krepitev posameznikovih talentov), ter vplivajo na dvig produktivne energije. Posredni motivi, ki negativno vplivajo na uspešnost pri delu pa so čustven pritisk (delamo zaradi občutka krivde ali sramu), ekonomski pritisk (delamo za nagrado ali da se izognemo kazni) in inertnost (delamo, ne da bi zares vedeli zakaj, pogosto iz navade). Pozitivni skupni rezultat naših udeležencev nakazuje večjo zastopanost neposrednih motivov v primerjavi s posrednimi motivi, kar podpira rezultate na vprašalniku energijske vitalnosti in daje dodaten zagon za prihodnje spremembe.
Podpora vodstva
Robert Trnovec (Microsoft Slovenija) je na zaključnem dogodku PZS dejal, da so motivirani zaposleni ključ za korake naprej ter da je samo z zgledom je možno presegati stereotipe ter vplivati na motivacijo. Pomen podpore vodstva je razviden tudi iz naših rezultatov, saj je bil to eden izmed pomembnih dejavnikov uspeha, ki so jih izpostavili udeleženci.
Zgled, spodbuda, pohvala, odprta komunikacija in cilji oz. vizija so ključni gradniki slogana Tukaj sem, hočem!. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je pri svojem govoru na zaključnem dogodku 3. kroga projekta Partnerstvo za spremembe uporabil z naše strani podarjeno kocko z zapisanimi gradniki pozitivnih sprememb. S tem dejanjem je potrdil dobro delo skupine in obenem postavil zgled drugim voditeljem, ki so prejeli našo kocko.
Boris Koprivnikar, častni pokrovitelj projekta, podpredsednik vlade RS in minister za javno upravo je ob zaključku dogodka poudaril, da si “dajmo upati”, saj s takšnimi projekti dokazujemo da znamo in zmoremo.
In vi, ki to berete – ste že odkrili svojo notranjo iskrico, ki vam daje pogum, da samozavestno rečete: “Tukaj sem, hočem!”? Morda vam pri tem pripomore razmislek o stanju vaše osebne energije, ki jo lahko v nekaj minutah preverite TUKAJ.
Pa dobrodošli med tistimi, ki se veselimo ponedeljka.