Moj sogovornik pri raziskovanju klica po vodenju je bil dr. Marjan Pogačnik, direktor Iskra-Mehanizmi, ki funkcijo direktorja uspešno opravlja že 13 let.
Meni zelo dragocen sogovornik, kajti pri njemu sem imela možnost dvakrat testirati karierno sidro. Prvič pred 13 leti, v postopku selekcije za izbor novega direktorja in drugič ob pisanju tega prispevka. V obeh merjenjih je pri njemu močno izstopalo mendžersko sidro.
Kaj ste želeli postati kot otrok?
Hmm, (premor) mislim, da zelo blizu temu, kar imam danes. Skratka nekaj uspešnega. Celo moja hiša je precej podobna tisti o kateri sem sanjal kot otrok.
Ste tudi srednjo šolo in fakulteto izbirali po tem, kar ste želeli postati?
V tistem času nisem imel veliko podatkov na voljo za kakovostno odločitev. Glede na to, da sem bil dober učenec, je bila že kar mantra, da te pošljejo v gimnazijo. Po gimnaziji pa sem odšel na strojništvo predvsem zaradi tega, ker je veliko mojih kolegov študiralo tam in sem si mislil, bo že prav tako. Ko sem končal študij strojništva sem se zaposlil v Iskra Emeco na mestu konstruktorja v razvoju. Toda to je bilo ravno v času, ko Jugoslavija razpadala. V Iskri niso našli primernega dela zame in vse bolj sem začutil, da bom tam stagniral, zato sem se odločil za hibrid, ki je bil takrat na voljo in sicer sem bil zaposlen v Iskri, študiral pa sem na fakulteti. Če bi takrat našel v podjetju pravi izziv, verjetno nikoli ne bi naredil ovinka v akademske vode. Želel sem si le naprej, nekaj pokazati in dokazati in ta moja neuslišana želja se je manifestirala tudi v obliki zdravstvenih težav z želodcem. Tako sem torej pristal začasno na fakulteti, kjer sem pridobil doktorski naziv.
Od akademika do managerja – precej nenavadna pot?
Kmalu sem ugotovil, da akademski svet ni zame. Na fakulteti me je vse bolj morilo to, da nikoli nisem prav zares videl ali pa razumel rezultate svojega dela. Večinoma so se pisali članki, ni pa bilo prave priložnosti za velike znanstvene preboje, mogoče pa tudi nisem bil zadosti pameten. Po treh letih sem se odločil, da se vrnem nazaj v industrijo, v Iskra Emeco na mesto svetovalca v razvoju. Tam sem hitro spoznal, da je za uspeh pomembno še kaj drugega kot to, da znaš narisat risbo in vpisat tolerance… zato sem se vpisal v MBA program, ki je bila prva bolj zavestna izbira. Prvič sem začutil, da potrebujem več znanj iz vodenja. MBA program mi je odprl širša obzorja
Vaš prvi karierni preboji v industriji?
Ko sem se vrnil iz fakultete nazaj v industrijo so mi najprej dodelili projekt, za katerega je večina menila, da iz njega nič ne bo, saj je stagniral že skorajda 10 let. To je bil projekt Plinski števec. V tem projektu sem našel vse elemente neuspešnega managementa, od nezadovoljnih ljudi, ki so jih deložirali na ta projekt, do nerazumevanje projekta s strani uprave. Takrat sem se začel zanimati za sisteme vodenja in želel sodelovati pri strateških odločitvah. Tedanji direktor je takrat v meni videl konkurenco in mi dodeljeval relativno nepomembne naloge, jaz pa sem vse bolj silil v ospredje. Včasih tudi preskakoval nivoje odgovornosti… Nekajkrat sem jih zato tudi dobro »dobil po prstih«, toda to mojega nagnjenja do raziskovanja sistemov vodenja ni nič zmanjšalo. Postavil sem informacijski sistem projektnega managementa. Na lastno pest sem angažiral ekipo za optimizacijo poslovanja. Imel sem oporo v enem članu uprave in nekaj ljudi, ki mi je sledilo. Tako sem znotraj podjetja ustanovil Oddelek Organizacija in procesi, ki je kljub vsemu nasprotovanju preživel in postal zelo uspešen. Optimizirali smo poslovanje po celotnem podjetju in na to temo organizirali še 5-dnevno delavnico za management , na kateri je bil prisoten celotni upravni odbor. Tako sem postal član kolegija. V tistem času sem prejel tudi ponudbo drugega podjetja in ko sem ravno namerava oditi, so me zadržali s ponudbo mesta direktorja proizvodnje.
Proizvodnja je takrat štela 1500 ljudi, jaz pa v novi vlogi precej »zelen«, pa še v moji naravi je, da bi vse spremenil, kamor sem prišel. Lahko si predstavljate, da ni bilo za nikogar lahko. Toda v tej vlogi sem se precej utrdil in bil lep čas zadovoljen s svojo kariero, dokler mi ni začel presedati sistem celotne korporacije. Veliko nesoglasij v upravi, nekaj odhodov, otežkočeno delo… in ravno ko sem razmišljal, kaj mi je za storiti…
…se je na obzorju pokazala nova priložnost?
Točno tako, v obliki telefonskega klica g. Bavca, bivšega direktorja Iskre Mehanizmi, ki me je povabil k sebi za naslednika. Podjetje ni ravno blesteče poslovalo, toda takrat sploh nisem razmišljal, potreboval sem nov izziv.
Ste bili deležni kariernega mentorstva?
Moje uvajanje je imelo dve plati. Prvič sem bil pozitivno presenečen, ker so imeli v Iskri Mehanizmi sistem uvajanja novozaposlenih, česar prej sploh nisem poznal. Tako sem tudi jaz dobil uvajalni list, kjer so bili zapisani procesi, s katerimi sem se moral seznaniti in ljudje, ki naj bi jih kaj povprašal. Dvakrat me je peljal v Kamnik in mi nekaj malega povedal o ljudeh, pa enkrat me je peljal na kolegij, kjer me je bolj predstavljal, ni pa mi razkril svojega sistema vodenja. Po treh tednih si je direktor še zlomil nogo in ga lep čas ni bilo. Na mojo primopredajo je prišel direktno iz bolnišnice. To je bilo moje formalno uvajanje, vse drugo pa je bilo samo-uvajanje in samo-učenje. Morda je bilo prav tako, če bi vedel, kaj vse me čaka, se verjetno takrat ne bi tako hitro odločil.
Kaj smatrate za svoj največji uspeh v 13 letih vodenja Iskre Mehanizmi?
Sanacija podjetja. Takrat sem se ukvarjal s sistemom nenehnih izboljšav, popularen je bil tudi sistem 20 ključev, tako da orodij je bilo kar nekaj na voljo. V pol leta sem zamenjal skorajda celotno vodstveno ekipo, zagrizel v lastniški problem in ga tudi rešil, nakar pa je nastopila še recesija… Ni bilo lahko.
Kaj najraje počnete v vlogi managerja?
Največ energije posvečam razvoju sistema vodenja in kontrolingu, ker od tega vidim velike koristi. Osebno sem motiviran z rezultati in pravim sistemom vodenja ter kontrolingom so tudi rezultati transparentni. Naš management dolgo ni poznal vloge managerja, preprosto nismo znali biti direktorji. Niso znali spremljati rezultatov, znali pa so iskati izgovore, zakaj se nekaj ne da in ponavljali floskulo »Življenje je pač takšno«. Začel sem jih spraševati, koliko ur smo porabili in koliko smo jih prodali… in podobno, ozaveščal o učinkovitosti. Pa so mi rekli, da tako pa ne gre oz. da bi pogojno šlo, če bi zaposlili več ljudi pa tako smo komaj živeli. Takrat sem se odločil, da zamenjam še preostanek starega vodstva in sem vse funkcije prevzel sam ter uvedel svoj sistem vodenja ter kontrolinga. Ljudje so začeli beležiti ure, sredstva…, danes je to že vse na SAP-u, mi pa smo prehodili trnovo pot do tega.
Za učinkovito vodenje potrebuješ sistem, podatke in ljudi. Priznam, da se morda premalo ukvarjam z ljudmi. Izhajam pa iz tega, da najprej sploh nobenega sistema ni bilo. Sedaj, ko sistem deluje, bo več priložnosti, da se posvetim tudi ljudem. To pogrešam tudi v večjih slovenskih podjetjih. Eni se rešujejo tako, da hitro menjujejo ljudi, s čimer pa ne moreš dolgoročno preživeti. Ukvarjanje z ljudmi pa je tudi veliko težje brez sistema. Zame je bazični sistem vodenja PDCA (Plan, Do, Check, Act). Tako sem sam oblikoval sistem vodenja. Moja ambicija je narediti takšno podjetje, da lahko vse teče samo in se lahko brez bojazni umaknem.
Ste na tem mestu že vse dosegli, kar ste želeli?
Mislim, da sem se ujel v neko spiralo. Ko že pomisliš, da si že vse naredil, znova izgubiš nekaj višine. Če pogledam 10 let nazaj je bil zagotovo narejen velik napredek, če pa pogledam 10 let naprej pa me ravno toliko še čaka.
Kaj pa je vaš naslednji karierni izziv?
Imam dve ambiciji. Prvič postaviti nov mendžment v Iskra mehanizmi (namesto mene) in postaviti novo tovarno. Prva ambicija pogojuje drugo.
Tako jasno si je moj drugi sogovornik začrtal nadaljnjo karierno pot, kot je jasno, da menedžer ostane menedžer, predan sistemom vodenja. Karierno sidro je razvil v prvih letih delovnih izkušenj in ga spremlja vse do danes ter ga usmerja na njegovi karierni poti.
_________________________________
Kaj pa vi? Poznate svoje karierno sidro, veste, kam vas vleče srce?
Pridružite se nam na delavnici
Karierna sidra in načrtovanje kariere
18. september 2018
