Definicija zdravja po Svetovni zdravstveni organizaciji (1948) določa, da zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak tudi duševno, telesno, čustveno in socialno ugodje/blagostanje (well-being).
Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu približno polovica evropskih delavcev meni, da je povečan stres in posledično slabo počutje na njihovem delovnem mestu pogosto, poleg tega pa prispeva k približno polovici vseh izgubljenih delovnih dni. Vprašanja, povezana z psihosocialnimi tveganji in duševnim zdravjem so pogosto predmet napačnega razumevanja ali stigmatizacije. Če pa se psihosocialna tveganja obravnavajo kot organizacijsko vprašanje, in ne kot pomanjkljivost posameznika, so lahko enako obvladljivi kot katero koli drugo tveganje za zdravje in varnost pri delu.
Psihosocialna tveganja na delovnem mestu so torej pereč izziv za mnoge organizacije, izhajajo pa iz slabega načrtovanja, organizacije dela, vodenja, neustrezne organizacijske kulture, slabe komunikacije…ter lahko imajo negativne psihične, fizične in socialne posledice, kot so stres, povezan z delom, izgorelost, depresija.
Nekaj primerov delovnih razmer, ki vodijo do povečanih psihosocialnih tveganj:
- čezmerna delovna obremenitev;
- nasprotujoče si zahteve in nerazjasnjene vloge;
- nesodelovanje pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca,
- pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela;
- slabo vodenje
- organizacijske spremembe,
- negotovost zaposlitve;
- neučinkovito komuniciranje,
- pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev;
- psihično in spolno nadlegovanje, nasilje tretje osebe;
- …
Posledice neugodnih psihosocialnih dejavnikov v organizaciji se izkazujejo v povečanem absentizmu oz. bolniških odsotnostih, negativni fluktuaciji…, kar je povezano z veliki stroški, padcem ugleda organizacije, posledično pa se izkazuje tudi v večjih stroških javnega zdravja.
Pravočasno zaznavanje psihosocialnih tveganj je ključno za njihovo obvladovanje in omogoča organizaciji oblikovanje učinkovith ukrepov za njihovo zniževanje.