Treking po Himalaji – 10. del

Piše: Danijela Brečko

28. april 2018
KALA PHATAR (5540) – GORAK SHEP (5140) – PANGBOCHE (3930)

Jani si je nastavil uro ob 3.45 zjutraj, kajti ob 4. uri je bil dogovorjen s Prakashom, da se povzpneta na Kala Phatar. Maj in jaz sva se odločila, da sicer najvišji vrh na našem trekingu, spustiva.
Takoj, ko je Jani odšel, sem morala v toaletne prostore, pa naj sem se še tako trudila, ostati v topli postelji. Ob 4.30 uri zjutraj je led na debelo prekrival okna sobe zunaj je bilo namreč -15 stopinj, v sobi najbrž le kakšna stopinja več. V toaletnih prostorih pa pravo drsališče, tla so bila vsa pomrznjena, stranišče v obliki “čučavca”, sod z vodo za izpiranje stranišča kajpak prav tako zamrznjen… Pravo adrenalisko opravljanje neizbežnih potreb. Če se ne poškoduješ na poti, se lahko mimogrede tudi pri na toaleti. Po tem nisem več zatisnila oči, le premetavala sem se v postelji in čakala, da se Jani vree iz Kala Phatarja. Prisopihal je že 7.15 s prečudoviti posnetki iz Kala Phatarja in hkrati rešil tudi čast celotne družine.


Kala Phatar (5.540 m)

Ob 8. uri smo imeli zajtrk, tokrat smo vsi jedli ocvrta jajca. Nič kaj nismo uživali v hrani, saj višina zmanjšuje apetit in vsak gib povzroči zadihanost. Po zajtrku smo se odpravili smo na pot, čakalo nas je deset ur hoje, resda pretežno navzdol, toda, da nam vendarle ne bi bilo prelepo, je pot ponoči prekril sneg, ki je pohodnikom povzročal nemalo težav. Vsak korak je moral biti nadvse previden, da ni noga zdrsnila po spolzkih kamnih. Italijanski pohodnik pred nami je tako na vsakem malo zahtevnejšem spustu, sedel na zadnjo plat in se odrsal navzdol.


Pot od Gorak Shepa do Thokle

Maj je odšel iz Gorak Shepa 10 minut pred nami in mislili smo, da se bo ustavil v Lobochah, dve uri hoda od Gorak Shepa. Toda tam smo ga zaman iskali, zato smo se odpravili naprej proti Thokli. Znova smo prečkali pokopališče umrlih, ki so življenje izgubili pri osvajanju Everesta in se nato spustili navzdol. Ko sem se ozrla po strmem hribu, kar nisen mogla verjeti, da sem ga tri dni nazaj prehodila navzgor, vsekakor pa si tega še nekaj časa ne bom želela.
V Thokli, na 4610 metrih, nas je čakal Maj in skupaj smo popili limonin čaj in se nato odpravili naprej proti Pherricham.


Postanek v Thokli 4610

Najprej smo prečkali reko, nato pa se je pot spustila strmo navzdol, vse do vznožja doline, od koder se je potem vlekla pot še dve uri in pol proti Pherricham, kjer smo opazovali še pristanek helikopterja. Tu se nismo ustavljali, temveč smo se napotili naprej, še uro in pol je bilo do našega prenočišča v Pangbocah. Pot se je malce dvigala in malce spuščala. Ko se je dvigala, so nas bolele mišice, ko se je spuščala, pa nam je prah silil v oči in usta.
Nosači oz. šerpe, so bili kljub težkemu bremenu, ki so ga prenašali na svojih ramenih, veliko hitrejši od svojih “strank”. Maj je opazoval enega takšnega nosača, ki mu je šlo precej na živce, ker ni mogel prehiteti skupine precej počasnih pohodnikov in je iztisnil iz sebe takšen glas, kot ga premorejo jakiji. Prestrašeni pohodniki so se seveda takoj umaknili. Res domiselno.

V daljavi smo po pol ure zagledali Panghboche, toda bili smo tako utrujeni, da smo si vmes privoščili še en postanek. V prijetni kavarnici smo pili grozdni čaj, najboljši do sedaj, kar smo jih poskusili na naši poti Tudi cene badajo s padcem višine. V Gorak Shepu smo za čaj odšteli 180 rupij, tukaj le 120 rupij.
Do Pangbocheja je bilo še slabe pol ure, pod nami pa se je vila prečudovita reka, nad nami pa vrhovi, kjer so se pasli redki svobodni jaki.


Hotel Everest View v Panghbochah

Kmalu smo prispeli do našega prenočišča. Najprej smo si šli ogledat sobe. Le te so bile zares prijetne, v njih je dišalo, na posteljah so bile odeje, soba je imela čudovit razgled. In dokaj čisti skupni talenti prostori na koncu hodnika. Takoj, ko sem zagledala sobo, sem si rekla, danes bom pa dobro spala.

Za večerjo si je Jani privoščil jakov zrezek, Maj piščančji riž s currijem, jaz pa sem si privoščila vegetarijanske nudle z jajci. Prvič na poti sem namreč začutila lakoto. Potem smo odigrali še nekaj partij pokra in se odpravili spat. In res smo vsi dobro spali.

Naslednjič: Pangboche (3930) – Namche Bazar (3.440)
__________________________________________________________________________________________

Vabimo na dogodke

Mentorstvo in medgeneracijsko sodelovanje
20. september  2018

Izzivi srednjih let in učinkovitost pri delu
2. oktober  2018

Moderiranje skupinskih procesov komunikacije
10. oktober  2018

Čustveno inteligentna komunikacija
19. oktober  2018

Metodologija “The coaching maps”
9. in 10. november 2018

Vabimo k sodelovanju

Organizacijska energija

Delove podjetniške zvezde

Priporočamo

Managerski kongres
27. in 28. september 2018

F.I.T. vodenje
začetek 25.septembra 2018

Vodenje pogovora o delovni uspešnosti
6. november 2018

0 Comments