Piše: Danijela Brečko
25. april 2018
DINGBOCHE (4.410) – NAGARGAN (5.310)
Zjutraj sva se z Janijem odločila, da greva preizkušat višino, Maj pa si je vzel dan počitka. Še pred zajtrkom sva se v spremstvu Prakasha odpravila proti Nagarganu. Pot je vodila za naših hotelom strmo navkreber. Pred nami je že hodilo nekaj popotnikov, s katerimi smo se razšli pri prelazu za Loboche, dobrih 100 m iznad Dingboch. Interesentov za Nagargan je tako ostalo le še ducat.
Nagargan je zelo zanimiva gora, ki ima tri grebene in tri prelaze, ki ob lepem vremenu ponujajo prečudovit razgled na himalajsko verigo.
Pogled iz prvega prelaza Nagargana, tako navzdol kot navzgor, zapre sapo. Najbolj me je očaral Island Peak, šesttisočak, ki piše svojo zgodbo; na njegov vrh baje uspe stopiti le polovici vseh, ki poskušajo. Nekaterim zagode vreme, nekatere pa odvrnejo težave z višino.
Po prelazu se pot nadaljuje in vije strmo navzgor. Bolj kot postaja strmo, bolj se korak upočasnjuje. Premagovali smo že drugi greben in dosegli višino skorajda 5.000 m. Nekaj metrov nad nami je nebo preletaval orel, 500 metrov pod nami pa so smo lahko opazovali, kako režejo zrak trije helikopterji. Nato pa so goro naenkrat zajeli oblaki in čudovit razgled se je v hipu razblinil v nič.
Do vrha je bilo še dobro uro in z Janijem sva se odločila, da navkljub slabemu vermenu vseeno poskusiva. Korak za korakom sva se vtrajno pomikala navkreber in končno dosegla vrh, ki je bil skrit med ostrimi skalami. Ta dan sva oba prvič z lastnimi nogami presegla višino 5.000 m.
Treba je bilo seveda priti tudi navzdol. Ob sestopu iz Nagargana se je prah dvigal kot za stavo in brez rute čez nos in usta, bi ga verjetno pojedla vsaj pol kilograma. Sestop je trajal kar kakšno uro, vmes pa je bila žeja vse večja, vode v nahrbtniku pa vse manj. Na tej višini res ni dobro, da ti zmanjka vode in ravno to se nam je zgodilo. Ko smo prišli nazaj do prvega prelaza, smo ostali brez tekočine in ni nam preostalo drugega, kot da še bolj pohitimo.
Ob 12.15 uri smo bili tako že nazaj v našem hotelu. Zlahka bi zaspala, toda če v hribih zaspiš čez dan, potem ponoči zagotovo ne moreš. Tako smo se skupaj z Majem odpravili v mesto, kjer smo prejšnji dan opazili bar Himalaya caffee. Že ob 13 uri smo bili tam in si privoščili limonin čaj. V baru Himalaya caffe poteka izmenjava knjig. Knjgo lahko odneseš na pot v zameno za drugo, ki jo prineseš in pustiš v baru. Vse knjige so na temo gora in prav zanimivo je, kako vsako leto krožijo med popotniki. Vsak dan ob 14.30 uri zavrtijo film in v baru se tre pohodnikov. Sredi bara je tudi peč, ki oddaja prijetno toploto. Če prideš gledat film, ne da bi kaj popil, ti ogled filma zaračunajo 300 rupij. Vsak dan vrtijo isti film; to je film The Everest, ki je bil posnet po resničnih dogodkih in govori o nesrečni odpravi na Everest leta 1996, ko je umrlo 13 ljudi. Film se nas je zelo dotaknil, saj je odprava začela pot v Lukli in prehodila povsem enako pot kot (jo bomo) mi do Everest Base Campa. Res pravi čas in pravo mesto za ogled tega filma.
Po ogledu filma, smo še malo kartali, nato pa smo se odpravili nazaj v hotel, kjer smo morali do 17. ure naročiti večerjo, saj so pričakovali večjo skupino ljudi. Povečerjali smo do 18. ure. Jani se je odločil za mešano pico, Maj je jedel testenine na bolonjski način, jaz pa sem se odločila za zelenjavni riž.
Jani je moral napolnit telefon, toda v hotelu je bila prešibka elektrika, saj tisti dan ni bilo veliko sonca. Poskusili smo še v dveh drugih hotelih, pa je bila situacija enaka. Po nočnem obhodu Dingboch, smo se ob 22. uri odpravili spat.
Jutri pa odrinemo takoj po zajtrku. Čaka nas 5-6 ur hoje do kraja Loboche.
Naslednjič: Dingboche – Loboche
__________________________________________________________________________________________
Vabimo na dogodke
18. septemer 2018 –
Karierna sidra in načrtovanje kariere
20. september 2018 –
Mentorstvo in medgeneracijsko sodelovanje
2. oktober 2018 –
Izzivi srednjih let in učinkovitost pri delu
10. oktober 2018 –
Moderiranje skupinskih processor komunikacije
9. in 10. november 2018 –
Metodologija “The coaching maps”
Vabimo k sodelovanju
Priporočamo